Predstavljamo vam hišo nasprotij, na prvi pogled ozko, stisnjeno med starejše gradnje in okoliške podrtije, ki se po želji lastnikov razpre v prostoren, udoben življenjski prostor.
Brazilski Sao Paulo je mesto nasprotij in razlik. Ne le etničnih in kulturnih, ki so posledica različnih valov priseljevanj, ampak tudi družbenih – na eni strani borza, bogastvo kulturnih in drugih dogodkov svetovnega slovesa, na primer dirk v formuli 1 in različnih festivalov, na drugi pa revščina, prenaseljenost in onesnaženost, zaradi katerih velik del prebivalstva živi v favelah in zanemarjenih, nevarnih mestnih četrtih.
Prav tako kot mesto, v katerem leži, je polna nasprotij tudi hiša Jouranda, neobičajna mestna gradnja, ki bi ji glede na njen sodoben izgled prej pripisali lokacijo na razgledni vzpetini sredi neokrnjene narave, kot v gosto naseljenem okrožju Vila Beatriz.
Lokacija je predstavljala največjo težavo, hkrati pa izziv za arhitekte iz studia Apiacás Arquitetos. Zemljišče je namreč precej nagnjeno, poleg tega pa je gradnja zrasla na parceli, „veliki“ 6 x 24 m, stisnjeni med sosednji hiši.
Ker izkopavanje zemlje in izravnava terena pri gradnji predstavljata precejšen časovni in finančni zalogaj, arhitekti pa so bili pri proračunu močno omejeni, so hišo s pomočjo predizdelanih betonskih plošč, ki služijo kot pod, prilagodili neravnemu terenu.
In misija je uspela. Na nehvaležnem terenu je z minimalnimi stroški in seveda obilico premisleka je zraslo bivališče, ki na prostornih 150 kvadratnih metrih združuje svetovljanski duh brazilske prestolnice, z umetnostjo in literaturo navdahnjen ambient ter pridih narave, ki ga sredi mesta ustvarjajo pazljivo izbrana paletna nevtralnih barv, leseni tlaki in velika okna s pogledom na mesto.
Hiša Jouranda, kot sta jo poimenovala avtorja – arhitekta Anderson Fabiano Freitas in Juliana de Araújo Antunes, ki v njej tudi živita, je sodobno urbano bivališče, ki se v svoji multifunkcionalnosti uspešno prilagaja potrebam in željam stanovalcev. V lepem vremenu se stene na sprednji in zadnji steni odprejo, življenje pa se preseli v atrijski vrt ali na teraso.
Kadar si lastniki zaželijo več zasebnosti, preprosto zaprejo velika polkna in svoje domovanje spremenijo v škatlico iz betona in lesa, v kateri so skriti pred mestnim vrvežem.
Vtis prostornosti v že tako ne ravno miniaturni gradnji dodatno ustvarjajo tudi ločeni, razgibani nivoji in galerije, na katerih najdejo prostor delovni kotički in spalnica, lahkotnost pa poudarijo lebdeče stopnice, ki povezujejo nadstropja med seboj.
Ker so želeli ohraniti zračnost in občutek odprtega prostora, so arhitekti vso infrastrukturo hiše – cisterno in grelnik za vodo ter greznico – zgostili v spodnjem delu hiše.
Razporeditev prostorov se vrti okoli stopnišča v osrednjem delu hiše – kuhinja, jedilnica in dnevna soba v pritličju, v nadstropjih više pa tri spalnice, dve kopalnici, domača pisarna in terasa.
Zaradi odprtosti in premišljene upodabe barv in materialov sicer nivojsko razdrobljeni prostori funkcionirajo kot povezana, konsistentna celota, odprta navzven, proti mestu.
Prav domiselna izraba zahtevnega zemljišča je tudi glavni razlog, da je bila Hiša Jouranda leta 2009 deležna nagrade na brazilskem natečaju za mlade arhitekte.
